Mnogi so prepričani, da bo gradnja hiš iz križno zlepljenih lesenih plošč (oznaka CLT, BSP…) sčasoma prevzela velik delež na področju montažne gradnje.
Zanimive so zlasti večnadstropne stavbe saj gradnja poteka izjemno hitro, po zaključku so takoj vseljive, po sonaravnosti in razgradljivosti ter skladiščenju CO2 pa jim noben drug sistem ne seže niti do kolen.
Spajanje in izolativnost z lesenimi vijaki
Plasti križno položenih desk so običajno lepljene z lepili na formaldehidni osnovi, poliuretanskimi lepili ali spojene z aluminijastimi čepi. Nekateri proizvajalci površino desk namerno žlebičijo, da bi z zračnimi žepki povišali izolacijsko sposobnost sten, kljub temu, da so stene lepljene. Prednost novega »suhega« spajanja posameznih plasti so drobni medprostori, ki občutno izboljšajo izolacijsko sposobnost plošč. V želji, da bi bila stavba podobna hišam naših prednikov, ki so jih postavili samo z lesenimi spojnimi elementi – leseni vijaki, brez žeblja ali kovinskega vijaka, se podjetniki lotevajo projektov, za katere bi na prvi pogled lahko trdili, da niso možni.

Leseni vijak iz bukve za vijačenje smreke
Sestavljanje sten se pri takem načinu dela razlikuje od avtomatiziranih industrijskih zlagalnic in preš. Obliko stene projicirajo z laserjem na montažno mizo, ter nato prirezujejo in zlagajo plasti desk, zato je odpadkov manj. Na polavtomatski vrtalni napravi izdelajo najprej izvrtine, ki segajo do polovice debeline zunanje plasti desk, čemur sledi vrezovanje navojev. Vijačenje z bukovimi lesenimi vijaki je spet ročno delo, pri čemer si pomagajo z močnimi vrtalnimi stroji, s čimer je spajanje končano. Steno na koncu zapeljejo skozi frezalno enoto, ki poreže štrleče čepe in natančno obreže obliko stene. Proizvajalec Rombach bo v kratkem avtomatiziral vrtalno – vijačna opravila, saj so fizično tudi najbolj naporna.

Za njihove izdelek je veliko zanimanje, saj se število kupcev, ki jih prepriča lesena gradnja in hočejo stanovati v hišah iz čistega lesa, polagoma povečuje.