Lesno bogastvo Slovenije

Les je bogastvo, s katerim ne gospodarimo najbolje. Šele visoke in nestabilne cene kurilnega olja so spodbudile večjo potrošnjo; drva in lesni sekanci so že nekaj časa najcenejši možni energent in veliko cenejši od kurilnega olja.

374

Lesna biomasa je slovenska nafta, ima mnogo prednosti in praktično nobene slabosti

Les je bogastvo, s katerim ne gospodarimo najbolje, saj ne posekamo niti letnega etata. Šele visoke in nestabilne cene kurilnega olja so spodbudile večjo potrošnjo; drva in lesni sekanci so že nekaj časa najcenejši možni energent, kar 70 – 80 % cenejši od kurilnega olja.

Prihodnost lesnega gospodarstva

Celoten državni segment lesnega gospodarstva je vreden sistematične oživitve. Glede na število uporabnikov ogrevanja z lesom in potencialnega razvoja lesno predelovalnih obratov, bi morali bolje poznati prakso in koristiti bistveno več ogrevanja z lesom. Povečanje ni rešitev samo za družinske hiše, javne stavbe ali daljinsko ogrevanje z biomaso, razmah bo drastično koristil celotnemu lesnemu gospodarstvu. Stabilnost dobave lesnih goriv omogoči stabilnost cen, primeri dobre prakse pa nove potrošnike. Za Slovenijo je lesna biomasa zanesljiv, poceni in dolgoročno stabilen vir.

Lesna zaloga in prirastek naraščata

Lesna biomasa ima mnogo prednosti in praktično nobene slabosti; povečuje prihodke države, omogoča relativno stabilna delovna mesta, ter zmanjšuje neodvisnost od uvoza. Lesna biomasa je CO2 nevtralna in ne povečuje toplogrednih plinov.

Slovenija je s 60% površine gozdov tretja najbolj gozdnata država v EU. Zato je ob vseh koristih lesa in lesni zalogi ter prirastku težko razumeti neizkoriščeno lesno bogastvo, ki na koncu zgnije. Pri nas so gozdovi omenjeni celo v ustavi in zaščiteni z zakonom, v zadnjih 50 letih so gozdne površine narasle za 31%, lesna zaloga za 157% in prirastek za 169%.

Kurilna vrednost polena, peleti, sekanci

Pri lesnih gorivih je kurilna vrednost odvisna od stopnje vlažnosti. Pri optimalni vlažnosti 15-25% kurilna vrednost lesa znaša 4,0 kWh/kg, gozdno vlažen les ima pol manjšo kurilno vrednost (2,0 kWh/kg). Enostaven izračun pokaže, da je 2 kg lesne biomase enako 1 litru kur. olja. Kurilnost suhih polen znaša 2.410 kWh/pm (2,65 kg za 1l kur. olja), kurilnost pelet pa 5,0 kWh/kg (2kg za l kur. olja). Energetski ekvivalent 1 m3 suhih sekancev (teža 300 kg) znaša 120 l kuril. olja, 1 m3 suhe žagovine (teža 300 kg) pa znaša 92 l kuril. olja.

Polena dosežejo največje izkoristke in najmanjšo porabo v sodobnih piroliznih kotlih. Najcenejši so sekanci, žaganje in mleti les ostankov proizvodnje.


Kako izbrati sistem ogrevanja z lesom?

TOPLOVODNI KAMINI

Začnimo s toplovodnimi kamini, ki so nadvse primerni za etažno ogrevanje ali manjše hiše. Običajno je tak kamin postavljen v dnevni sobi, vsi ostali elementi (hranilnik tople vode, bojler, tlačna posoda in črpalke) pa so skriti v drugem prostoru ali kleti. Kot energent se praviloma uporabljajo peleti, saj bi ogrevanje s poleni dnevno sobo spremenilo v kurilnico.

ROČNO NALAGANJE

V drugi sklop sodi tradicionalna peč na drva ali pelete. Stare kotle na polena zamenjujejo sodobni, ki imajo drugačen režim nalaganja in izgorevanja. Poznani so kot ventilatorski, pirolizni ali kotli z uplinjanjem. Izkoristki znašajo okrog 92%, pepela je malo, zalogovnik zdrži 12 ur. K optimalnemu delovanju pripomore vgradnja hranilnika tople vode, ki naj ima vsaj 55 l na 1 kW moči kotla (1.100 litrov za 20 kW kotel).

AVTOMATIZIRAN SISTEM

Drugi segment kotlov so avtomatizirane peči na pelete, sekance ali žaganje. Dovodni polž (prilagojen energentu) potiska lesno maso v kurišče, kjer posebno tipalo žerjavice neprekinjeno preverja količino goriva. Uplinjanje lesa poteka na zgorevalnem krožniku. Plinaste komponente so dobro premešane s sekundarnim predgretim zrakom. Tako dosežemo optimalno zgorevanje in nizke emisije, neodvisno od obremenitve kotla. Zgoreli dimni plini gredo skozi prenosnik toplote, kjer predajo toploto na kotlovsko vodo. Odvod pepela se praviloma vrši preko transportnega polža do posode za pepel, ki je dovolj velika, da se prazni nekajkrat letno.

HRANILNIK TOPLE VODE

Hranilnik tople vode je srce sodobne kurilnice. Večji hranilniki so primerni za toplotne črpalke in kotle na pelete, največji pa za kotle na polena.


Kaj se splača?

Polena se izkažejo kot najboljši energent za ogrevanje stanovanjske hiše; z vgrajenim piroliznim kotlom je ogrevanje cca. 5 x cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem. Ker so cene elektrike in plina v zadnjem obdobju šle v nebo bo v prihodnje ogrevanje z elektriko in na utekočinjen naftni plin nekonkurenčno. Konkurenčen je zemeljski plin, še posebej, ko se odločimo za plinski kondenzacijski kotel in toplotna črpalka.

Cenovna primerjava energentov s poleni, peleti, sekanci

V klasični hiši v velikosti 150 m2, porabimo za ogrevanje (brez sanitarne vode) okrog 2.300 l kurilnega olja, kar nas stane okrog 2.300 €. Če enako hišo ogrevamo s poleni v navadnem kotlu, porabimo okrog 12 m3 trdega lesa (660 €), v piroliznem kotlu je poraba in strošek za 30% nižji, pri sekancih je to 28 nasutih m3 (460 €), v primeru pelet pa poraba za povprečno veliko družinsko hišo znaša okrog 5 ton pelet, kar pomeni 7.5 m3 (1.100 €).