Kvaliteten neprekinjen toplotni ovoj stavb je eno od osnovnih pravil gradnje Skoraj nič energijskih stavb. V ta namen pasovne temelje, ki so do sedaj predstavljali klasičen del gradnje, nadomestimo s temeljno ploščo, ki jo vlijemo na predhodno vgrajeno toplotno izolacijo.
Ko smo v Sloveniji pričeli s »pasivno« gradnjo, smo seveda kopirali dolgoletne izkušnje naših severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov (toplotnih prepustov) na strehah in fasadnih površinah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem še ne zadostijo pravilu »skoraj-nič energijskih stavb«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno ploščo, da se izognemo izgubi toplotne energije skozi betonske mase pasovnih temeljev. S temeljno ploščo zagotovimo kontiniuiran toplotni ovoj stavbe tudi v zemlji, kamor kasneje nimamo več dostopa in se morebitnih napak ne da popraviti.
Pomisleka glede gradnje na temeljni plošči v Sloveniji sta bila dva:
Prvi je prav gotovo ustaljena gradbeniška praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih ter z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne narave – potresna varnost.
Temu vprašanju je podjetje FIBRAN NORD, proizvajalec toplotne izolacije za pod temeljne plošče, namenilo precejšnjo pozornost. Z raziskavami, ki so bile podprte s praktičnimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijskih podlagah ni problem, nasprotno, pri nižjih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogroženih področjih. Seveda moramo pri projektiranju in izvedbi upoštevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno izolacijo.
Toplotna izolacija pod temeljno ploščo
Pod temeljno ploščo enostanovanjskih, dvostanovanjskih hiš na potresno ogroženem območju, kot je večinski del Slovenije, običajno uporabimo toplotno izolacijske plošče z deklarirano tlačno trdnostjo CS(y\10)400 kPa, ki tudi pod dolgotrajnimi obremenitvami ohranijo svoje prvotno deklarirane tehnične karakteristike. Nasveta pa ni za posploševati in je projekt nujno preveriti s projektanti oz. strokovnjaki za potresno gradnjo, saj gabariti objekta, njihova masa, konstrukcijska zasnova ter lokacija vplivajo na izračun potresne varnosti in so zahtevane večje tlačne trdnosti izolacijskega materiala ali pa posebna zasnova temeljev. V osnovi je to naloga statika posameznega projekta, Fibran pa v sodelovanju s strokovnjaki iz fakultet ter institutov, ki delajo na tovrstnih raziskavah, pomaga pri konkretnih objektih.
a.) Temeljenje “pasivne” lesene stavbe
b.) Temeljenje pasivnih hiš pod cono zmrzovanja
FIBRANxps izolacija je namensko izdelana toplotna izolacija, ki ima minimalno vodovpojnost tako pri dolgotrajni potopitvi. Ta lastnost zagotavlja ohranjanje predvidenih toplotno izolacijskih lastnosti skozi celotno obdobje koriščenja stavbe. Z odlično toplotno izolativnostjo izolacije FIBRANxps spadajo med najkvalitetnejše toplotne zaščite v zemlji. Dolge, gladke plošče z robom na preklop so dobrodošle za hitro in natančno izvedbo površinsko velike toplotno izolacijske podlage. Plošče se lahko polaga eno- ali večslojno, odvisno od želene energijske učinkovitosti stavbe. Debelino izolacije projektant določi s programom ArchiMAID. Od 12 cm do 20 cm debele plošče se sme polagati enoslojno (12 cm že zadošča za stavbe delane po minimalnih zahtevah PURES), za večje potrebne debeline se uporabi večslojen način polaganja. Za dobro-nizkoenergijske hiše, skoraj-nič energijske oz. pasivne in aktivne hiše se debelina XPS izolacije pod temeljno ploščo giblje med 20 in 30 cm. Izolacija, ki se polaga pod temeljno ploščo, mora biti preverjena za ta namen uporabe, za kar se pridobi ustrezno potrdilo (zaenkrat le na institutu v Nemčiji).
Zaščita proti vlagi
Poleg toplotne izolacije moramo seveda poskrbeti tudi za brezhibno izvedeno hidroizolacijo. Le-ta se v praksi pasivne gradnje najpogosteje namesti med dva sloja toplotne izolacije, s čimer dobimo izredno kvalitetno in varno rešitev tudi za čas poteka gradnje. Po pravilu hidroizoliranja zaščto proti vodi in vlagi v zemlji izvedemo najmanj dvoslojno v primeru, da uporabimo bitumenske hidroizolacije. V primeru namestitve hidroizolacje med dva sloja toplotne izolacije, uporabimo elastomerno samolepilno bitumensko hidroizolacijo v debelini minimalno 4 mm, katere spoje medsebojne še dodatno zatesnimo s pomočjo ogrevanja. Ker je hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije povsem zaščitena ter masa objekta povsem spoji sloje hidro- in toplotne izolacije, dodatni sloj HI v praksi ni potreben. Pri tanjših samolepilnih hidroizolacijah v primeru potresa, ko pride do povečanih strižnih sil, se enoslojna tanka ali pa bolj toga hidroizolacija lahko pretrga. Ker so to novi načini uporabe tako toplotnih kot hidro-izolacij, so bili v okviru raziskave potresne varnosti delani preizkusi na posameznih sklopih s kombinacijo različno kvalitetnih materialov, ki so pokazali razlike v obnašanju. Vsled tega, bomo v kratkem predstavili za potresno ogrožena območja sprejemljivo kombinacijo konkretnih tipov proizvodov.
Izvedba hidroizolacije na temeljni plošči, ki je tu ne predstavljamo, je sicer izvajalcem najbližja, je pa iz energijskega vidika hkrati najneugodnejša, saj konstantno vlažna temeljna plošča poveča toplotne izgube.
Več si lahko preberete v brošuri »Konstrukcije v stiku z zemljo – napotki ob uporabi FIBRANxps« in na internetni strani www.fibran.si
vir: http://varcevanje-energije.si/
