Lesena pasivna hiša – les je bil prva in edina izbira

115
Lesena pasivna hiša (foto osebni arhiv)

Pogovarjali smo se z lastnikom pasivne lesene hiše v Zbiljah. pravi, da pred začetkom gradnje novega doma ni bilo dileme: les je bil prva in edina izbira, pasivni standard pa logična posledica dejstva, da se že vrsto let ukvarja s prezračevalnimi sistemi, zelo dobro pozna njihove prednosti in z argumenti, ki jim je težko oporekati, zagovarja njihovo vgradnjo.

Pasivna skeletna hiša  – primer

»Veliko časa sem preživel tako v zidanih kot tudi v lesenih novogradnjah, razlika med počutjem v prvih ali drugih je ogromna,« pravi Matej Šmelcer. V njegovi neogrevani hiši je bilo pozimi, ko so mojstri opravljali zaključna dela, okrog 17 stopinj Celzija. Razlog je, seveda, na dlani: kakovostno izdelan in izdaten toplotni ovoj hiše, ki se začne pod temeljno ploščo in poteka neprekinjeno vse do strehe.

Za ogrevanje pasivne hiše 250 evrov na leto

Poraba energije za ogrevanje 150 m2 velike lesene hiše je majhna, le 9,7 kWh/m2a, kar na leto zaradi nekoliko višje želene temperature v bivalnih prostorih znese okrog 250 evrov. V hiši je vgrajeno talno gretje, za ogrevanje skrbi tudi kamin z vodnim izmenjevalcem, za potrebe katerega je v kurilnici 1.000-litrski zalogovnik, kjer je dovolj akumulacije za celodnevno kurjenje kamina in ne prihaja do prevelikega segrevanja objekta. S toploto iz kamina pozimi ogrevajo tudi sanitarno vodo, medtem ko v preostalih mesecih za to skrbi toplotna črpalka zrak – voda z močjo 9 kW. Šmelcer pravi, da bi glede na izdatni toplotni ovoj in kompaktno zasnovo hiše za ogrevanje zadostovala električna preproga: »Zanjo bi odštel približno 2.000 evrov, medtem ko sem za toplotno črpalko in toplovodno talno ogrevanje odštel približno 15.000 evrov.« A se je račun kljub temu izšel – za gradnjo pasivne hiše je namreč pridobil subvencijo Eko sklada v višini 26.000 evrov. Pasivna hiša ima, kot je za standard te gradnje obvezno, tudi prezračevalni sistem.